Frenulotomija -
rešitev za priraščen jezik
Ko je frenulum prekratek ali pregloboko priraščen, lahko omejuje funkcijo organa, na katerega je pripet. V tem primeru je potreben prerez ali odstranitev frenuluma. Poseg izvajamo z laserjem.
- Restrikcija ali prekratek jezični ali ustnični frenulum je lahko eden izmed vzrokov za težave pri dojenju. Onemogoča namreč normalno gibanje jezika ali zgornje ustnice.
- Prekratek podjezični frenulum lahko vpliva na orofacialne funkcije kot so: dihanje, položaj jezika, požiranje, žvečenje.
- Prekratek podjezični frenulum lahko vpliva tudi na govor, največkrat na napačno izgovorjavo črke R kot tudi sičnikov in šumnikov. Pogoste so tudi težave z zakasnitvijo pri govoru.
- Za frenulotomijo ni nikoli prepozno. Poseg izvajamo tako pri otrocih kot tudi pri odraslih iz funkcijskih in estetskih razlogov.
Kaj je frenulum?
To je vezica ali majhna sluznična guba, ki povezuje dve sosednji površini mehkih tkiv in omejuje gibanje organa ali določenega dela telesa. Navadno se nahaja na sredinski ravnini. Gre za normalen del telesa in pri večini ljudi nima pomembnega vpliva na funkcijo.
- Podjezični frenulum pripenja jezik na ustno dno in pomembno vpliva na gibanje jezika.
- Zgornji ustnični frenulum pripenja zgornjo ustnico na dlesen in vpliva na premikanje zgornje ustnice.
- V ustih imamo še spodnji ustnični in lične frenulume, ki se nahajajo med spodnjo ustnico in sprednjimi zobmi ter pri straneh med licem in čeljustjo.
Kako prepoznati znake priraščenega jezička pri dojenčku?
Jezik je zelo pomembna in aktivna mišica pri dojenju, s katero dojenček ustvarja vakuum in mu omogoča normalno dojenje. Jezik je s sluznično gubo ali frenulumom pričvrščen na ustno dno. Ta guba sega lahko čisto do konice jezika, lahko pa je sploh ne opazimo.
Priraščen jeziček povzroča težave pri dojenju, ki so lahko raznolike.
Pri dojenčku se lahko kažejo na naslednje načine:
- slabo pristavljanje,
- spuščanje dojke,
- cmokanje,
- žvečenje bradavice,
- kolike,
- znaki refluksa,
- prepogosto dojenje,
- slabo pridobivanje na teži,
- pogosto zaspi med dojenjem itn.
Tudi mamice imajo lahko težave. Najpogosteje so to:
- bolečine pri pristavljanju,
- boleče in krvaveče bradavice in vnetja,
- slabo izpraznjena dojka ter posledično
- vnetja oz. mastitisi.
Nedvomno je, da priraščen jeziček ali kratka podjezična vez vpliva na nastanek težav pri dojenju. V medicini poznamo anatomske klasifikacije stopnje priraščenosti, ki dostikrat ne sovpadajo s funkcionalnimi težavami.
Zato se za poseg vedno odločamo individualno, glede na stopnjo funkcionalne oviranosti. Nivo priraščenosti nikoli ni odločilni dejavnik za poseg. Večinoma po uspešno izvedenem postopku frenulotomije pride do izboljšanja funkcije jezika in počasi težave pri dojenju izginejo.
Vendar samo postopek prereza jezička največkrat ne zadostuje.
Pri nekaj dni starih dojenčkih lahko opazimo spontano izboljšanje.
Pri starejših je potrebna celostna obravnava, ki vključuje svetovalko za dojenje, kraniosakralnega terapevta oziroma fizioterapevta.
Zakaj?
Predstavljajte si, da trenirate tek 3 mesece v tesno zavezanih čevljih. Pri tem seveda razvijete določen vzorec gibanja. Če pa vam na dan maratona odvežemo vezalke in greste teč, vam vaš 3-mesečni trening ne bo veliko pomagal. V tem obdobju ste razvili določene gibe in mišično moč, ki so namenjeni kompenzaciji oziroma prilagoditvi stanja.
Tako je tudi z dojenčkom. Pred in po posegu potrebuje strokovno pomoč. Potrebno je, da se nauči novega načina sesanja, »sprosti« mišične fascije, razbremeni preveč natrenirane mišice itn.
Kako prepoznati znake priraščenega jezika pri malčkih in večjih otrocih?
Pri malčkih in večjih otrocih priraščen jezik navadno vpliva na funkcijo:
- Otrok diha skozi usta, ponoči smrči, pojavljajo se apneje med spanjem, ima ves čas odprta usta, potiska jezik ven iz ust itn.
- Priraščen jezik vpliva tudi na funkcijo požiranja, otrok ima lahko težave pri izgovorjavi.
- Nepravilen položaj jezika na ustnem dnu in nepravilno požiranje navadno slabo vplivata na optimalno rast in razvoj zgornje in spodnje čeljusti.
Več o tem si lahko preberete na strani Miofunkcionalna terapija.
Pred in po posegu frenulotomije je potrebna ustrezna priprava. Potrebna je vzpostavitev refleksov, učenje gibov, sproščanje napetih in aktivacija ohlapnih mišic.
Za natančno diagnostiko in terapijo, če bo potrebna, nas pokličite in si rezervirajte termin.
Kaj pa zgornja ustnica?
Gre za sluznično gubo, s katero se zgornja ustnica prirašča na zgornjo čeljust in je vidna pri vseh ljudeh. Glede na nivo priraščenosti anatomsko ločujemo več stopenj. Stopnje niso nujno povezane s funkcionalnimi težavami in se zato za poseg vedno odločamo individualno, glede na stopnjo funkcionalne oviranosti. Nivo priraščenosti nikoli ni odločilni dejavnik za poseg.
Dejavniki, pri katerih se odločamo za poseg, so poleg težav pri dojenju še karies na mlečnih zobeh in razmak med zgornjima centralnima sekalcema (diastema). Pri tem bi poudarila, da je razmak med zobmi veliko kompleksnejša tematika, in prisotnost oziroma odsotnost ustničnega frenuluma kot tudi opravljena frenulotomija ne bo nujno odpravila ali preprečila diasteme. Odločitev za frenulotomijo iz preventivnih razlogov, po mojem mnenju, ni prava pot. Dostikrat vidimo normalen ustnični frenulum in diastemo.
Ali je lahko priraščen jezik vzrok za težave pri izgovorjavi?
Prav gotovo. Najpogosteje opažamo težave pri izgovarjanju črke R, sičnikov in šumnikov. Če ima otrok že težave in obiskuje logopeda, po opravljeni frenulotomiji in nadaljevanju terapije največkrat pride do izboljšanja pri izgovorjavi.
Potrebna je celostna obravnava: ustrezna priprava pred posegom, po posegu razgibavanje jezika s ciljem preprečitve zaraščanja in mehčanja brazgotine, nadaljevanje terapije pri logopedu, kraniosakralna terapija itn.
Sumim na priraščen jeziček pri dojenčku, kako naprej?
Prvi korak, če imate težave pri dojenju, je obisk svetovalke za dojenje.
Za veliko večino težav pri dojenju ni kriv »jeziček«. Najpogosteje gre za:
napačno pristavljanje dojenčka,
težave zaradi težkega poroda (preveč hiter ali sprožen porod, uporaba različnih pripomočkov pri porodu npr. klešče itn.),
neprimeren intrauterini položaj otroka (v trebuhu),
tortikolis (kriv vrat),
prirojene nepravilnosti pri dojenčku (volčje žrelo, zajčja ustnica itn..).
Torej, priraščen jeziček ali ustnica sta lahko povzročitelja težav pri dojenju, vsekakor pa nista ena in edina. Zato vsem mamicam vedno najprej priporočamo posvet s svetovalko za dojenje. Potem je dojenčka potrebno pregledati in se odločiti za nadaljnje terapije.
Naš cilj je, da smo prepričani, da izvajamo primeren poseg in še tega iz primernih razlogov.
V primeru, da so vaši sumi upravičeni in potrebujete termin za pregled in poseg, nas pokličite in se bomo dogovorili.
Logoped sumi na priraščen jezik, kako naprej?
V tem primeru me pokličite in se bomo dogovorili za termin za pregled in poseg, če bo potreben.
Kako poteka poseg in kaj pričakovati po posegu?
Po pregledu in posvetu se skupaj odločimo, ali je poseg potreben. Če je dojenček/otrok pripravljen, poseg tudi opravimo.
Pred posegom sluznico rahlo anesteziramo s površinskim ali lokalnim anestetikom. Potem z uporabo mehko tkivnega laserja prerežemo frenulum. Sam poseg je razmeroma hitro opravljen.
Okrevanje po posegu je večinoma hitro. Normalna funkcija se vzpostavi že po dnevu ali dveh. Pri tem je potrebno poudariti, da je celjenje in subjektivno dojemanje bolečine pri vsakem posamezniku drugačno. V izjemnih primerih je potrebno jemanje protibolečinskih zdravil v obliki gelov ali sistemsko.
Vsak poseg na tkivih pri človeku pusti posledico oziroma rano, ki potrebuje čas, da se zaceli. Celjenje je različno hitro in tudi poteka na različne načine. Posledica celjenja je nastanek brazgotine, ki pa jo lahko v veliki meri preprečimo z ustrezno skrbjo in vajami. Rana po posegu se v celoti zaceli po 10 do 14 dneh.
Vsa navodila dobite v naši ordinaciji.
