Prvi obisk pri zobozdravniku
Naj bo prvi obisk pri zobozdravniku prijetna in zanimiva izkušnja! Otroka je priporočljivo pripeljati k zobozdravniku še preden se pojavijo težave.
Prvi obisk je namenjen spoznavanju zobozdravnika in novega okolja. Takrat zobe in ustno votlino le pregledamo in vam svetujemo glede čiščenja in prehranjevanja.
Primeren čas za prvi obisk je že kmalu po izrasti mlečnih zob, vendar najkasneje do 3. leta starosti. Po 3. letu priporočamo redne obiske vsakih 6 mesecev.
Prijetno okolje. Sproščeno vzdušje. Dober temelj.
Prednost rednih in zgodnjih pregledov in obravnave je, da lahko delujemo preventivno:
- pri zgodnjem odkrivanju zobnega kariesa
- pri usmerjanju rasti in razvoja čeljusti in obraza
Dostikrat slišimo starše, ki rečejo: “Ahh, saj je mlečni zob in bo izpadel, itak ga ni treba popravljati.” To je večinoma napačno razmišljanje.
Spodaj si preberite zakaj:
Karies je lahko neprijetna izkušnja
Dobra in zdrava prehrana kot tudi temeljita in redna ustna higiena pomagajo pri ohranjanju zdravih mlečnih zob.
Majhen karies napreduje v večjega in mlečni zob začne boleti. Takrat je tudi obisk pri zobozdravniku neprijetna in boleča izkušnja.
Karies in vnetja zobne pulpe lahko vodijo v predčasno izgubo mlečnih zob, ki ima tudi svoje posledice.
Predčasna izguba mlečnih zob in njene pasti
Predčasna izguba mlečnih zob zaradi vnetja ali zobne gnilobe poruši statiko v ustni votlini, mlečni zobje se premaknejo in je ovirano kasnejše izraščanje stalnih zob.
Največkrat se zgodi, da »zmanjka« prostora za stalno 4, 5 ali celo 3. To vodi v večje nepravilnosti ugriza in potrebo po obsežnejši ortodontski obravnavi.
Cilj celostne obravnave pri otrocih je preprečiti predčasno izgubo oziroma odstranjevanje mlečnih zob.
Zakaj je pomembno spremljati funkcijo in razvoj ustne votline?
Navadno starši pri otroku opazijo krive zobe. Ne vedo, da se za krivimi zobmi večinoma skrivajo resnejše nepravilnosti.
Predpogoj za optimalen položaj zob je primeren razvoj, ki pa je odvisen od uporabe mišic in funkcije ustnega področja: dihanja, položaja jezika, drže zaprtih ust in požiranja. Na pravilno aktivacijo mišic v področju ustne votline vpliva že dojenje, kasneje pa žvečenje. Pomemben vpliv na razvoj in funkcijo imajo tudi nekatere razvade kot npr. uporaba dude ali stekleničke.
Včasih v ustni votlini najdemo anatomske strukture, ki onemogočajo optimalen razvoj in funkcijo, na primer: priraščen jezik ali zgornjo ustnico. Po ustrezni diagnostiki in pripravi taka stanja pri nas rešujemo z manjšimi oralno-kirurškimi posegi.
Če mišično neaktivnost in funkcionalne nepravilnosti odkrijemo pravočasno, lahko preprečimo razvoj resnejših stanj in potrebo po dolgotrajnih terapijah, ter popravimo že manjše nepravilnosti.
