Kaj je kraniomandibularna motnja ali CMD?
Kraniomandibularna motnja je skupek bolečinskih simptomov, ki imajo izvor v žvekalnih mišicah in čeljustnem sklepu. Kaže se na zelo različne načine in je pravzaprav mišično skeletni bolečinski sindrom.
Kraniomanidbularna motnja je s strani zdravnikov pogosto spregledana. Pacienti za kraniomandibularno motnjo navadno po nepotrebnem trpijo več let. Edina prava rešitev je celostna obravnava in celostna terapija.
Simptomi kraniomandibularne motnje
Najpogostejši simptomi so bolečine in omejeno gibanje v področju čeljusti, obraza in vratu. Simptomi se lahko pojavijo za kratek čas ali pa postanejo dolgotrajni.
Ker so simptomi zelo različni, jih dostikrat ne povežemo z dejanskim vzrokom:
- glavoboli/tenzijski glavoboli
- tinitus ali piskanje v ušesih
- vrtoglavica
- zobobol/stiskanje zob
- bolečine v ušesu
- težave z očmi
- bolečine v vratu in hrbtu
- bolečine drugje v gibalnem sistemu
- omejeno odpiranje ust
- razdraženost, nenaspanost…
Kdaj pride do kraniomandibularne motnje?
Žvekalni sistem je zapleten sistem, ki je sestavljen iz ustne votline, zgornje in spodnje čeljusti, zob, žvekalnih mišic in čeljustnega sklepa. S svojim premikanjem omogoča žvečenje, požiranje in govor. Zobje, čeljustni sklep in žvekalne mišice v normalnih pogojih delujejo usklajeno. Ko pride do motnje v kateremkoli delu tega sistema, se začnejo težave.
Direktni vzroki nastanka kraniomandibularne motnje so lahko:
- povečana mišična napetost žvekalnih mišic (npr. zaradi škripanja ali stiskanja zob oz. bruksizma, neustreznih zobozdravstvenih izdelkov kot so prevleke, mostički, proteze itn.)
- obraba ali mehanske poškodbe v področju čeljustnega sklepa (npr. artroza)
- akutna vnetja v področju čeljustnega sklepa
Kako izgleda terapija?
Terapija kraniomandibularne motnje je navadno kompleksna in dolgotrajna. Večinoma gre za kombinacijo različnih terapij in pripomočkov: opornica, fizioterapija in različne oblike miofunkcionalne terapije, zobozdravniška ureditev ugriza itn.
S celostnim pristopom in funkcionalno analizo vedno poskušamo najti vzrok, ki je pripeljal do pojava simptomov in ga odstraniti.
Terapija zajema vzpostavitev pravilne funkcije žvekalnega sistema, zaščito zob pred nadaljnjo obrabo, vzpostavitev novega ustreznega položaja zob in s tem tudi čeljustnega sklepa ter s tem vzpostavitev ravnovesja celega telesa.
Kaj pa je to bruksizem?
Eden izmed vzrokov za pojav kraniomandibularne motnje je bruksizem.
Bruksizem je dnevno ali nočno stiskanje ali škrtanje z zobmi, ki pa je pogosto le fiziološka funkcija namenjena razgradnji stresa. Vzrok je lahko tudi drugje: npr. v nepravilnem dihanju skozi usta.
Če stiskanje in škrtanje traja dalj časa, pelje v obrabo zob in s tem do nepravilnega ugriza, kar ima za posledico kraniomandibularno motnjo s svojimi simptomi.
Kakšna je povezava med CMD motnjo in glavobolom?
Glavobol je pri kraniomandibularni motnji pogosto glavni simptom. Največkrat gre za tenzijski glavobol, ki se začne v zadnjem delu glave in izžareva v vrat in ramena. Pacienti imajo pogosto tudi občutek obrazne bolečine.
Vzrok leži v prekomerni in napačni obremenitvi čeljustnih sklepov, pripadajočih mišic in okolnega tkiva, kar ima za posledico napetost in glavobol.
Po nekaterih raziskavah naj bi bil vzrok tenzijskega glavobola v 70% v kraniomandibualrni disfunkciji.
Kako pogosto se pojavlja CMD motnja?
Kraniomandibularna motnja niti ni tako redka. Po nekaterih raziskavah naj bi 20 % prebivalcev imelo simptome, ki potrebujejo terapijo. Najpogosteje je prizadeta populacija med 18-45 letom, dvakrat pogosteje ženske kot moški. Opaža se tudi porast števila primerov pri otrocih in mladostnikih.